Helios Sunsi so prejšnji teden tudi uradno zaključili sezono v vseh selekcijah. Po navadi smo na počitnice kot zadnje pospremili kakšno izmed mladih selekcij, tokrat pa so se najdlje potili članski igralci, ki so sezono zaključili šele konec meseca maja in to v samem finalu Lige Nova KBM. Tretjemu mestu v Ligi ABA 2 in drugemu v Pokalu Spar so tako dodali še eno srebro. V finalu je bila zasluženo močnejša evropska Cedevita Olimpija.
Finalna serija se je sicer zaključila s 3:0 za Zmaje, Sonca pa so v vseh treh tekmah pustila odličen vtis, saj so z borbeno igro favoritu uspešno dihali za ovratnik. Končano sezono sta ocenila direktor kluba Matevž Zupančič, ki se je že dotaknil tudi prihodnosti in naslednjih korakov, in trener Dejan Jakara, ki je v klubu uspešno pod streho spravil že četrto zaporedno sezono in v svojem zaključku in ni mogel mimo zahvale svojim kolegom.
Dejan Jakara, trener Helios Suns: “Rezultati govorijo sami za sebe, zato bi svoje sklepne besede oblikoval bolj kot zahvalo celotnemu kolektivu začenši z igralci, ki so bili letos prava klapa in sem na prav vsakega izjemno ponosen. Z odličnimi igrami že v uvodu smo se nato morali postaviti v vlogo favorita skoraj na vsaki tekmi. Igrati pod takim bremenom ni lahko, a vseeno smo na koncu dosegli in presegli zastavljene cilje. O nekaterih smo govorili na glas, druge pa smo raje držali zase, predvsem s tem mislim željo po igranju finala državnega prvenstva in visoko uvrstitev v ABA2 ligi, ki je bila po lanski epidemični sezoni uganka. Košarka je timski šport tako na parketu kot ob njem. Predvsem slednje se pogosto zanemarja, zato moram naglas pohvaliti svoja pomočnika. Grego Nachbarja, ki je z mano že od samega začetka in vrhunsko opravlja svoje delo in Gašperju Papežu, ki se je prvič podal v vode članske košarke in nalogo opravil z odliko. Sezono smo izpeljali odlično telesno pripravljeni, rehabilitacije so bile učinkovite, za kar gre zahvala kondicijskima trenerjema Janezu Konjarju in Gašperju Šolnu ter terapevtu Draganu Nariću. Za vso logistiko je znova brezhibno poskrbel naš Aleš Erjavšek, direktor Matevž Zupančič pa je s svojo ekipo poskrbel, da smo trenerji lahko razmišljali samo o košarki, kar je odraz profesionalne urejenosti našega kluba. Hvala tudi navijačem, ki se končno spet vračajo na tribune. Prav z njihovo pomočjo smo prebrodili tudi krizo v težkih tekmah četrtfinala in finala, ko nam je nekoliko že zmanjkovalo goriva.“
Matevž Zupančič, direktor Helios Suns: “Odličnih rezultatov minule sezone se seveda veselimo vsi, osebno pa mi največ pomeni zavedanje, da so le-ti posledica pravilnih odločitev minulega poletja, ko smo se v klubu trmasto odločili še naprej zaupati kolektivu, ki je skupaj uspešno deloval že tri sezone in razen lanskega, zavoljo epidemije, slabšega rezultata v ABA2 ligi, vedno izpolnil vse zadane cilje. Ker so bili letošnji celo preseženi, se bomo morali to poletje ukvarjati s kolateralno škodo, ki takšne uspehe žal spremlja. S tem mislim na dejstvo, da nam nekaterih tvorcev uspehov iz (upravičeno) poraslih ambicij, ne bo uspelo zadržati v Domžalah. Znova bomo morali zadeti z okrepitvami iz tujine in vzpostaviti učinkovito in čimbolj domače jedro ekipe. Posledice epidemije, vojna, ki divja v Evropi, splošna ekonomska kriza ter rigidnost sistemskega financiranja športa v Sloveniji, našim pokroviteljem nikakor ne gredo na roke, zato bomo morali ponekod držati težko nogo nad zavoro. Strastnemu navijaču to gotovo ni po godu, še manj pa nam, ki bi želeli domžalsko košarko v kratkem videti znova na še višjem nivoju – na nivoju Lige ABA 1, a odgovornost bomo postavili pred zaletavost. Helios mora ohranjati svojo poslovno urejenost in plačilno disciplino. Kljub temu smo lahko optimisti, saj ima domžalski košarkarski klub številne konkurenčne prednosti, ki jih bo nedvomno znova vnovčil. Doma bomo znova ciljali visoko, mesto v ABA2 ligi nam je zagotovljeno. Pred nami so tako novi pogajalski in kadrovski izzivi, ki jih bomo reševali ekonomično, a ne da bi s tem prizadeli kvaliteto našega produkta. O vseh nadaljnjih korakih bomo javnost obveščali ažurno in transparentno. Rokave smo že zavihali do ramen.”