Domžalski košarkarji so se leta 1980 vnovič uvrstili v drugo zvezno košarkarsko ligo kjer so nekoč že nastopali. Ob tem je bila v Domžalah vnovič dosežena visoka stopnja kakovosti, saj je košarka v zadnjih letih v občini kar zadeva množičnost – dosegla nesluten razvoj. Takole zaskbljeno je položaj tedaj opisal Občinski poročevalec:
“Tu se pa pojavi vprašanje financiranja te dejavnosti, za katero so sredstva ob tem, ko so sami zagotovili iz lastnih virov polovico denarja vendarle še nekako zadoščala. Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij v Domžalah ob eni najnižjih prispevnih stopenj za telesnokulturo v republiki, ne zmoreta ob vseh množičnosti športa v Domžalah zbrati dovolj sredstev za normalno delo in tekmovanja.
V najtežjem položaju so zato prav domžalski košarkarji, ki so jim z uvrstitvijo v zvezno konkurenco tekmovanja skokovito porasli stroški. Ob tem, ko z intenzivnim iskanjem lastnih virov (prirejanje družbenih prireditev in opravljanje različnih gostinskih dejavnosti) ne zmorejo zagotoviti še več denarja, se z vso ostrino pojavlja vprašnje tekmovanja v II. zvezni ligi – zahod oziroma nadaljnega obstoja v tej konkurenci.
Razvito združeno delo v občini je doslej v Domžalah stalo ob strani in je mnogokrat pokazalo pripravljenost pomagati športnim aktivnostim iz drugih krajev. V Domžalah upajo, da bo po obravnavi teh vprašanj na aktivu gospodarstvenikov vendarle drugače in da bo razumevanje za košarkarje kot kakovostni vrh domžalskega v prihodnje vendarle več.
Nekatere delovne organizacije z območja občine naj bi že v kratkem prevzele delež skrbi za najkakovostnejši domžalski športni kolektiv. Kajti rešitev tega problema najkakovostnejšega domžalskega športnega kolektiva mora biti takojšnja, če ne želimo, da pride za prihodnost košarke v Domžalah do usodnih posledic.”
Občinski poročevalec 21.11.1980